Zahvale

Čisto na koncu bi se rad zahvalil vsem znancem, prijateljem in neprijateljem, ki so nekako “krivi”, da je ta knjiga nastala. Najprej bi se rad zahvalil Slavku Mlakarju, ki me je “zbrcal iz cone udobja”, da sem se spravil pisat to knjigo. Na začetku sploh nisem vedel, kaj naj pišem, toda ko sem sedel za mizo, je šlo kar samo od sebe. Naštel bi še nekaj “krivih” oseb, poleg moje družine, predvsem mojih dveh otrok (za njiju vem), so tu še: Helena, Milan, Bernarda, Mojca, Milan, Špela, Tilen, Vesna, Miro, Slavc Tomaž, Dejan-Deki, Igor, Mirsad, Dragan, Nikola, Miljenko, Uroš, Slavica, Jani, Polona, Igor, Štigl, Belmondo, Frenk, Andreja, Brane, Nataša, Tom, družina Jakič, Matjaž, Brigita, Vlado,…